Tantadruj

Tantadruj je novela Cirila Kosmača, ki je prvič izšla leta 1959 v reviji Naša Sodobnost.

Snov za novelo izhaja iz ljudske pripovedi, ki jo je avtorju kot otroku pripovedovala mati. Zgodba je o norčku Tantadruju, ki si je želel umreti. Način na katerega bi lahko umrl, vedno najprej zaupa župniku, a mu ta vse poskuse prepreči. Pove mu, da mora trpeti, preden pride do jame. Iz tega norček sklepa, da se mora dati zakopat. Ko se nekega večera norci odpravljajo k Hotejcu, odidejo na pokopališče in Tantadruja živega zakopljejo. Matic gre zvonit, s čimer zbudi celo vas. Za kazen stražnik norčke razpošlje vsakega nazaj v kraj, s katerega je prišel.

V delu nastopa pet vaških posebnežev, večini katerih so vzdevki nadeti zaradi njihovih ponavljajočih se fraz. Tako Tantadruj vsak stavek prične s »Tantadruj« (narečno »ta in ta in drug«), Luka Božorno-boserna ljudi pozdravlja z »božorno-boserna« (mešanica italijanskega pozdrava Buon giorno 'dober dan' in Buona sera 'dober večer'), Furlan Rusepatacis redkokdaj izjavi kaj drugega kot »Pha! Raus e patacis, repa in krompir!«, Žakaj pa ves čas radovedno sprašuje »žakaj«. Zaradi jezikovne omejenosti je komunikacija med njimi in okolico minimalna. V delu se srečamo tudi z Maticem Enaka palica, ki mu je bil vzdevek dodeljen, zato ker neprestano obrezuje leskovo palico, da bi bila na vseh koncih enaka.